Sedanjost in preteklost. Potrebno je samo nežno zrahljati sedanjost - kot bi se igral s puhom neke gosi - in preteklost bo prišla na površje, nedotaknjena, kot čista belina na toplem trebuhu ptice, je rekel Heimito von Doderer. Nič ni bolj tuje kot to, kar je pozabljeno. Ne moremo govoriti o koncu zgodovine, ampak samo o koncu zgodb. Vendar vsebujejo prav zgodbe, ki so zbrane v tej knjigi, več resnice kakor
zgodovinski podatki. Učenci prijateljskih šol Gamlitza in Zgornje Kungote so na pobudo svojih učiteljev poskusili predstaviti vso lepoto in bedo, drugo plat neke zgodovine, s katero smo vsi povezani. V njihovih zgodbah je več resnice, kakor nam jo skušajo pojasniti zgodovinarji. In ko teh ljudi ne bo več tudi zgodb ne bo več, tistih zgodb, ki so vendarle nekaj drugega, in povedo več, kot nam pove zgodovina, ki bo ostala le kot ogrodje podatkov.

lz predgovora Helmuta Eisendlerija

 

 

Projekt so (finančno) podprli: