Doživljaji in izkušnje ljudi različnega porekla in socialnega položaja, v usodnih časih, ne smejo biti pozabljeni. Ta knjiga je rezultat večletnega projekta, ki bi naj vodil k poživitvi pouka. Veliko nam je bilo do tega, da ta projekt uresničimo tostran in onstran meje. Iz izkušenj preteklih let smo lahko občutili določene pridržke na obeh straneh. Ob tem je v začetku 90ih prišlo še do političnega preobrata v Sloveniji. Cel niz majhnih predhodnih projektov se je pokazalo koristnih in potrebnih. Vendar pa je trajalo leta, da je končno prišlo do uresničitve naše prvotne ideje. Ključ, ki nam je odprl vrata, je bil na šoli v Kungoti načrtovan etnološki projekt za raziskovanje jezikovnih posebnosti vzdolž meje. V ta namen razvit vprašalnik je postal naša skupna baza pri pogovorih s pričami časa. Učitelji/ce in šolarji/ke obeh šol so bili dejavni predvsem v svojem prostem času, ko so intervjuvali ljudi o njihovih osebnih izkušnjah, o življenju ob meji v prvi polovici 20. stoletja. Pričevanja 33 prebivalcev/k so vsebina te knjige.

 

Da bi ponazorili slikovitost regionalnih narečij, smo si prizadevali čim izvirneje posredovali zgradbo stavka in izgovorjavo. Lokalni izrazi so pojasnjeni v opombah. Pri zapisu smo poskusili najti srednjo pot med čistim glasovnim povzetkom in jasnostjo pri branju. Nekaj primerov naj olajša branje:

 

å: a, ki se bilža o-ju
ëi: e, izgovorjen ločeno od i-ja
håmma: haben wir
samma: sind wir

 

Pri zapisu izjav v slovenskem jeziku smo v začetku želeli prevzeti pristnost jezika, vendar smo pri transkripciji zapisov ugotovili jezikovne razlike intervjuvancev, saj so se ti na to mejo priselili iz različnih koncev Slovenije. Zato tudi ni bilo mogoče ugotoviti enakih jezikovnih značilnosti tega področja. Ker so nas predvsem zanimale
življenske zgodbe (vsebina), smo prvotni namen opustili. Raziskovanje jezikovne enovitosti tostran in onstran meje, menimo, bi bila zanimiva tema novega projekta.

 

Pri prevodih, posebno iz nemščine v slovenski jezik, smo poskušali ohraniti vsaj nekatere govorne značilnosti intervjuvancev. Knjiga je zvest zapis izjav – subjektivno videnje določenega časa – zato je včasih v nasprotju z dejanskimi zgodovinskimi dejstvi. S to knjigo smo leta 1995 želeli narediti korak k odpiranju meje. Sedaj, 13 let kasneje, smo sodoživeli političen razvoj, ki je hitreje kot pričakovano vodil k odprtju meja v različnih regijah. Kljub nekaterim neskladjem je sodelovanje na mnogih področjih in na različnih nivojih postalo samoumevno in takorekoč „normalno“.


Iz predstavitve naše knjige 1995 v Sulztalu/Špičniku se je razvil “Fest an der Grenze/ Srečanje na meji“, kateremu je sledilo še 12. 19 let sodelovanja s partnerskima šolama OŠ Kungota in HS Gamlitz je medtem mogoče zabeležiti. Interes založb, umetnikov/c, zgodovinarjev/k in mnogo ljudi, ki so slučajno naleteli na to knjigo, ki jo je mogoče najti v več knjižnicah in da je prva izdaja (1000 primerkov) že zdavnaj razprodana, nas je naredil ponosne in nam zmeraj znova dal razmišljati o ponatisu. Seveda smo želeli tudi mnogo dopolniti. Izjave prič časa naj bi dobile znanstveni „backgroud”; iskali smo zgodovinarja, ki se pri svojem delu ukvarja z našim obmejnim prostorom in našli dr. Christian Promitzerja. Zemljevidi iz zgodovinsko obravnavanega časa naj bi podali dodatne informacije.

 

V okviru naših čezmejnih aktivnosti smo navezali stike s Steirisches Volksliedwerk in z njihovim projektom „Südsteirische Feldforschung/Južnoštajersko terensko raziskovanje” in končno sodelovanje z Mag. Hois. Tako imamo tudi glasbeni material s tega obmejnega področja, ki so ga naši intervjuanci/ke vedno znova omenjali, vendar le enkrat kot pesem recitirali. Današnje tehnične možnosti nam omogočajo „zavarovati“ arhivski material – intervjuje, fotografije in filme. Produkcija DVDja in ponatis knjige je bil mogoč le ob finančni podpori INTERREG-Programa EU.

 

Edwin Fürnschuß
Manfred Grangl
Edelgard Hafner
Mirko Horvat
Milena Lozar
Ernestine Offenbacher