Es haßt  immer: „Warum seids ihr gaungan, warum wårts ihr sou blöd?“ Die haben
ja  keine Ahnung. Då san souvüle Henkersknechte und Verführte gwesn. Wehe,
wenn  ma net gaungan wärn, daunn is ma hålt Sölbstmörder gwesn, dånn is ma
staundrechtlich  erschoussn wordn, aus - fertig - Schluss. Nur ein Beispiel: A påår
Tåg  vor Kriegsende, då håts ghaßn, „Hitler ist für Volk und Vaterland gefallen“,
dabei  håt er si umbråcht, is eh klår. Und nåchher sågt der Dönitz, bis zum letzten
Tropfen  Bluat muass ma kämpfn, bis zum Endsieg. Und då san åber schon in
Wien  die Russn gwesn und in Feldbach, und schwafelt der uns immer nouch vor.
Und i  håb die Gouschn net håltn kennan und håb gsågt: „Wenn wir wås für die
Angehörigen  noch tun können, dås wäre eine sofortige Kapitulation, um unnötiges
Blutvergießen  zu vermeiden.“ Und dås hätt mir båld dås Lebn kostet - in 24 Stundn
is  dånn eh die Kapitulation gwesn.
  
Vedno se govori: „Zakaj ste  šli, zakaj ste bili tako neumni?“ Saj nimajo pojma. Toliko je bilo rabljevih  hlapcev in zapeljanih ljudi. Gorje ti, če si se uprl. Potem si bil pač samomorilec. So te  kar ustrelili. Samo en primer: nekaj dni pred koncem vojne je bilo rečeno,  Hitler je padel za narod in domovino. V resnici pa se je sam ubil. In potem je rekel  Dönitz, da se moramo boriti do zadnje kaplje krvi, do končne zmage. Pri tem pa so Rusi  bili že na Dunaju in prav tako v Feldbachu. Ta pa še kar naprej nekaj  šveflja. Jaz pa nisem mogel držati “gobca”, pa sem rekel: „Če lahko še kaj storimo za  svojce, kapitulirajmo takoj, da bi preprečili nadaljnje
prelivanje krvi.“ Ta izjava  me je skoraj stala glave, čeprav smo potem kapitulirali v štiriindvajsetih urah.







 



