
Die Schwester und ich habn ein breites Messingbett ghåbt, und da håbn ma gschlåfn, a spanische Wand dazwischn, und da håbn die Großeltern gschlåfn; und auf amål hörn wir, es muss mittn in der Nåcht gwesn sein, i glaub i bin 3. Klasse gangen, weils Anfang März wår, und auf amål hör ich: "Die Fahne hoch" spielt ana von den Zöllnern, weil die Stimmen håb ich kennt, und "Heil Hiltler, Herr Wagner", håts ghaßn, und i håb runtergschaut, wårn die zwa Zöllner. Der ane is eh gfålln, der die Geign gspielt håt, und i was net, ob der ane no lebt. Überall is glei a Hitlerbild aufghängt wordn. Und in Graz wår ja a riesiger Jubel, aber ma muss a verstehn, warum, es wårn ja so viele Arbeitslose; mei Onkel war bei der Polizei, keine Arbeit, meine Tante Lehrerin, keine Arbeit. Und die Bauern, die am Åbsinkn wårn, also länger hätts nimmer dauern dürfn, ålles wår überschuldet, und viele håbn nichts zu essn ghåbt, obwohl die Auslågn voll wårn. Meine Schulkolleginnen, viele, håbn net amål a trockenes Brot mitghåbt, die håbn mir oft lad taun, håb oft mei Brot mit denen teilt.
S sestro sva spali v široki medeninasti postelji. Za špansko steno so spali stari
starši. Moralo je biti sredi noči, mislim, da sem hodila v tretji razred, smo naenkrat
zaslišali pesem Die Fahne Hoch, ki jo je igral eden od carinikov, drugi je pa
pozdravil: „Heil Hitler, gospod Wagner.“ Pogledala sem dol in ju videla. Ta, ki
je igral na violino, je kasneje padel, za drugega pa ne vem, če še živi. Takoj so
bile povsod obešene Hitlerjeve slike. V Grazu je bilo veliko slavje. To moramo
razumeti, saj je bila rezposelnost takrat zelo velika. Moj stric je bil pri policiji in
je bil brez dela, teta, učiteljica, zopet brez dela in kmetje, ti so bili pred propadom.
To stanje ni smelo več dolgo trajati, vse je bilo zadolženo in mnogi niso imeli kaj
jesti, četudi so bile izložbe polne. Mnoge sošolke niso imele niti kosa suhega kruha.
Večkrat so se mi zasmilile in tako sem z njimi delila svoj kruh.