
Ko smo prišli s Hrvaškega, ne vem točno, kako je bilo, naenkrat smo se znašli na listi za izselitev v Kočevje. Nekdo nas je moral očrniti oblasti. Zagotovo bi bili izseljeni še v Kočevje, če se za nas ne bi zavzel šentiljski župan, ki je bil v prejšnji Jugoslaviji financar na meji. Nas je dobro poznal, zato smo ostali. Nato sva z bratom kar nekaj časa pričakovala, da bodo prišli po nas. Ovadba je bila lažna.
Als wir aus Kroatien kamen, ich weiß nicht, wie es dazu kam, befanden wir uns auf einmal auf der Liste zur Aussiedlung nach Kocevje. Irgendjemand musste uns bei den Behörden angeschwärzt haben. Bestimmt wären wir nach Kocevje ausgesiedelt worden, wenn sich nicht der Bürgermeister von Šentilj, der früher ein Zöllner an der Grenze war, für uns eingesetzt hätte. Er hat uns gut gekannt, und daher konnten wir hierbleiben. Deshalb lebten mein Bruder und ich einige Zeit in Ungewissheit. Die Anzeige war eine Lüge.