Po poroki sva se preselila k njegovim staršem, na njegov dom. Doma jih je bilo še več. Tam sva bila sedem let. Malo težko je že bilo, novo okolje pač, marsičesa nisem bila navajena. Moževa mati je bila zelo dobra. Dobro sva se razumeli. Le svakinja je včasih delala težave. Sem raje bila bolj tiho, da ni do česa prišlo, do prepirov. Leta 1939 sva kupila hišo, v kateri smo še sedaj. kupaj s hišo sva „podedovala“ še preužitkarja. Ivan Kurnik se je pisal. Hišo sva izplačala, njega, preužitkarja, pa je bilo treba oskrbovati. Imel je svojo sobo. Včasih je bilo malo hudo z njim. Vedno je hotel imeti dobro hrano. To pa je bilo včasih malo težko.
Nach der Hochzeit übersiedelte ich ins Haus meines Mannes zu seinen Eltern. Dort gab es noch mehr Familienmitglieder. Dort lebten wir sieben Jahre. Es war wohl ein wenig schwer, mich in die neue Umgebung einzugewöhnen. An manches war ich nicht gewöhnt. Die Mutter meines Mannes war eine gute Frau, wir haben uns gut verstanden. Nur die Schwägerin machte manchmal Schwierigkeiten. Aber ich war lieber still, damit es nicht zu Streitigkeiten kam. Im Jahre 1939 kauften wir ein Haus, in welchem ich noch jetzt lebe. Wir erwarben das Haus und mussten gleichzeitig Ivan Kurnik, der in einem Zimmer im Ausgedinge lebte, erhalten. Manchmal war es schlimm mit ihm. Immer wollte er gute Kost, was manchmal etwas viel war.