Schmuggln. Dås wår a klaner Nebnverdienst, wal i unmittelbår an der Grëinz bin, und zum Schulgëihn håb i schou souzusågn Schmugglwår mit ind Schul gnaumman. Und meine Åbnehmer håbn daunn dås ibernoummen. Ålsou speziell wår in unserer Gëigend da Pfefferschmuggl, Pfeffer, Kaffee und Sålz. Sålz is interessanterweis in Jugoslawien bülliger gwëisn åls wia bei uns in Österreich. Und sou håmma von Jugoslawien Sålz kaft. Kaffee und Pfeffer, dås wår dås leichteste, dås håb i leicht kennan in da Schultåschn trågn. Då håt ka Zöllner kontrolliert. Maximal 5 Kilo håb i dapåckt. Dås wår ka groußer Schmuggl, åber fir uns wår etwas, a Nebnverdienst. Då håt ma schou mit amål Schmuggln a Påår Schuah kafn kennan. Die Bauern, die Groußbauern, dëi håbn natirli mit Ouchsn und Viech gschmugglt, dëi håbn schëin vadient und saniert a guat. Speziöll in Glanz draußn, dëi håbn x-påår Ouchsn iber die Grëinz gschmugglt. Und zwår håbn sies sou gmåcht, dëi san mit an Kaibl driber, und die Zöllner san nåch dem Kaibl nåchgrëinnt, und darwal dëi nåchgrëinnt san, sans mit die Ouchsn driber. Mich is a amål passiert, då håt, untn håbn die Eier koust 2 Grouschn und ba uns håbn sie 5 Grouschn koust. Wår a a Nebnvadienst. Und a Tåschn Eier kaunn ma leicht mitnëihman. Und då håbn sie mi dawischt, då håt mi da Zoll dawischt, und dås wår im Winter. Und då håbn sie gsågt, ålsou jetzt mit zum Zollaumt. In Graßnitzberg wår dås Zollaumt, und i muass vorausgëihn. Såg i, i kaunn nëit sou wåtn im Schnee, då miassn scho sëi voraus gëihn und i geh hintnnåch. Und wia ma san daunn zum Zollamt hinkumman, i håb åber unterwegs von der Tåschn immer die Eier aussigschmissn, in Schnee. Und wia ma beim Zollaumt san gwëisn, håb i kane Eier mehr drin ghåbt. Beim Hamgëihn håb i daunn wieder zsaummgramt. Ållerdings håb i a påår Detschn* kriagt von sëinan.

*Ohrfeige

Tihotapstvo. To je bil majhen postranski zaslužek. Ker živim čisto na meji, sem tihotapsko blago jemal že v šolo. In moji odjemalci so ga potem prevzeli. Pri nas smo tihotapili predvsem poper, kavo in sol. Zanimivo, v Jugoslaviji je bila sol cenejša in zato smo jo kupovali tam. Kava in poper, to je bilo najlažje, to si najlažje nosil v šolskih torbah. Teh ni preverjal noben carinik. Največ pet kilogramov sem nosil. Saj to ni bilo veliko tihotapstvo, ampak za nas je le bilo nekaj malega zaslužka. Z enkratnim prenosom si lahko dobil toliko, da si si kupil par čevljev. Kmetje in veleposestniki so tihotapili živino in s tem lepo zaslužili. Posebno v Gamlitzu so
pretihotapili veliko volov. In sicer so to naredili tako: telička so pognali čez mejo in, medtem ko so cariniki tekli za njim, so kmetje šli preko meje z volovi. Tudi meni se je nekoč zgodila neka neprijetnost. Spodaj so jajca stala dva groša, pri nas pa pet. In torbo jajc je lahko prenesti. Cariniki pa so me dobili. Bilo je pozimi. Rekli so, naj grem z njimi na carinarnico. Ta je bila na Grassnitzbergu. Moral sem hoditi spredaj. Rekel sem: „Ne morem gaziti snega, boste že morali vi iti naprej, jaz pa bom šel za vami.“ Med potjo sem iz torbe v sneg zmetal vsa jajca in ko smo dospeli
do carinarnice, sem imel prazno torbo. Ko sem potem šel domov, sem jih zopet pobral. Dobil pa sem od carinikov nekaj klofut.