Wia da Umbruch wår, is da Nåchbår kumman, håt er gsågt: "Liacht måchn". Mei Maunn und mei Bruader håbn gschlåfn, ålle zwa, dëi håbn an Rausch ghåbt. Bin i aussi zur Mutter und håb gsågt: "Brauchst ka Aungst håbn, is da Brus, da Nåchbår. I kenn jå aun da Stimm den Franzl." "Servas, Franzl." Håt er gsågt: "Du bist då?" Håb i gsågt: "Glabst, i geh davoun wegn eich, na wirkli nëit. I håb jå sou ka Aungst vor eich." Då håt er glåcht und gsågt: "Måch Liacht." Daunn håb i die Laumpn ghult und kane Zünder aungfundn zerst. Daunn samma in die Kuchl eini und gsessn bis viere in da Fruah. Mir håbn a Rein Mülch ghåbt, daunn håb i jedn a Schåln wårme Mülch gebn. Der Brus håt nåch Graz einruckn miassn, und wia der davounkumman is, håb i nia gfrågt, håb i mi går nëit traut frågn. Amål håt er gsågt, mir gehn bis Wildon, daunn ghearst zu Jugoslawien. Håb i gsågt: "Daunn muaß i hålt wieder mehr Slowenisch lernen." Sëi håbn glaubt, sëi werdn. Wås wirst måchn, wenn du wüllst existiern.

Ob prevratu je prišel sosed in rekel: „Prižgite luč.“ Moj mož in brat sta oba spala, saj sta bila pijana. Šla sem ven k materi in rekla: „Ne boj se, Brus je, sosed. Franca poznam po glasu.“ „Zdravo, Franc,“ sem rekla. „Ti si tu?“ je vprašal. Odvrnila
sem: „Misliš, da bom zaradi vas zbežala? Ne, to pa res ne. Nič se vas ne bojim.“ On pa se je samo zasmejal in rekel: „Prižgi luč.“ Šla sem po svetilko, a vžigalic nisem takoj našla. Potem smo šli v kuhinjo in tam sedeli do štirih zjutraj. Vsakemu sem dala skodelico toplega mleka. Brus je moral k vojakom v Graz, kako pa se je vojaščine rešil, tega nisem nikoli vprašala, pa tudi upala si nisem. Nekoč je rekel:
„Mi bomo prišli do Wildona. Potem boš spadala k Jugoslaviji.“ Odvrnila sem: „Potem se bom pač morala zopet učiti slovensko.“ Verjeli so, da bo tako.