« zurück           interviews

Svojega bodočega moža sem spoznala na plesu. Poznala sva se že prej, ker je bival tu v Ratschu in tukaj so tudi hodili v cerkev. Ampak na prireditvah sva se zbližala. Tukaj so zelo sovražili tiste, ki so hodili v cerkev. Tako so takoj rekli, da bo moj mož
poslan kam dalje. Takšne stvari so resnično počenjali in vsak se je poskušal tega varovati. Omožila sem se med vojno. To pa je bilo tako: moral si iti k uradnemu zdravniku po potrdilo, da si sposoben za zakon. Tako sem morala k uradnemu
zdravniku, kjer sem bila ginekološko pregledana. Neprenehoma me je spraševal, če sem zdrava, ni me pa nič vprašal, če sem sposobna roditi otroke. Možje so morali prav tako iti na preiskavo. Potrdilo sem morala potem poslati h komandantu čete v
Graz. Ta je rekel mojemu bodočemu možu: „Recite vaši gospodični, naj pride gor.“ Tako sem se peljala v Graz s svojim potrdilom. Komandant ga je pregledal, nekaj besed spregovoril z menoj in potem rekel: „Vaš bodoči mož naj ostane pet mesecev
HV (heimatverwendungsfähig = sposoben za delo doma).“ Imel je prestreljeno nogo in odstreljen prst na nogi. „Doma bo ostal prav gotovo pet mesecev,“ je rekel. Potem je ostal mož pet dni doma, pa je dobil telegramski poziv, da mora v Olomuc na čehoslovaško. Odpeljal se je. 30. januarja 1945 je odšel in novembra 1947 je zopet prišel domov.

home card text video audio project interview union