Sedanjost in preteklost. Potrebno je samo nežno zrahljati sedanjost - kot bi se igral
s puhom neke gosi - in preteklost bo prišla na površje, nedotaknjena, kot čista
belina na toplem trebuhu ptice, je rekel Heimito von Doderer. Nič ni bolj tuje kot
to, kar je pozabljeno. Ne moremo govoriti o koncu zgodovine, ampak samo o koncu
zgodb. Vendar vsebujejo prav zgodbe, ki so zbrane v tej knjigi, več resnice kakor
zgodovinski podatki. Učenci prijateljskih šol Gamlitza in Zgornje Kungote so na
pobudo svojih učiteljev poskusili predstaviti vso lepoto in bedo, drugo plat neke
zgodovine, s katero smo vsi povezani. V njihovih zgodbah je več resnice, kakor nam
jo skušajo pojasniti zgodovinarji. In ko teh ljudi ne bo več tudi zgodb ne bo več,
tistih zgodb, ki so vendarle nekaj drugega, in povedo več, kot nam pove zgodovina,
ki bo ostala le kot ogrodje podatkov.
lz predgovora Helmuta Eisendlerija
Projekt so (finančno) podprli: