In da Kindheit wår jå ka Kino då, i kaunn mi nur an dås erste Radio im Schlouss oubn erinnern. Åber dås håt jå mehr kråcht åls gspült. Då san mir Kinder hålt von da Schul aus aufi und håbn gloust*. Dås erste Radio, dås wår im 28er Jåhr hålt. Dås wår schou a Sensation, dass då übertrågn wird im Radio, obwuhl es mehr kråcht
åls gspüt håt. Marschmusik und Gsaung håt ma ghört. Åber die Technik wår hålt dåmåls nou net souweit. In an Såål håt ma dås vorgführt, es wår, glab i, eh ana vom Radio då. „Entschuldigen Sie, entschuldigen Sie“, håbn sie immer gsågt, „es
funktioniert die Technik nicht!“

*gehört

V mojem otroštvu ni bilo kina. Spominjam se še prvega radia gori na gradu. Ta je bolj hreščal, kot igral. Otroci smo šli iz šole gor in ga poslušali. Bilo je 1928. To je bila že prava senzacija, te radijske oddaje. Slišali smo marše in petje. Tehnika takrat še ni bila tako daleč. Program so predvajali v neki dvorani, mislim, da je bil zraven eden od radijcev. „Oprostite, oprostite,“ je vedno pravil, „tehnika ne
deluje.“