Zu Pfingstn håt ma an Fuhrwågn aufn First aufitaun. Der is vorher zalëigt wordn und oubn håt man wieder zsaummgmåcht. Wiavül Zeit dass då aufgaungan is, bis dass ma dås aufibråcht håt und natirli sou, dass dås da Bauer nëit merkt - meistns
gegn an „Schweinehund“. Und mit Kerb* haums den Mist aufitaun und håbn vull mit Mist aungfüllt. Natirli, da Bauer håt a murds Gfrëitt** ghåbt, dass er dås wieder obibråcht håt. Wenn aner ane verehrt håt, håt er ihr an Bam aufgstöllt, so a Årt
Maibam. Und dëinen, die kan Freind ghåbt haum, håt ma an „Pfingstloutter“*** hinghëinkt und an Maunn a „Gfingstwaba“.**** „Kerschtn stöhln“, dås is zwår gegn dås 7. Gebot, glab ma, oba dås wår nur a Brauch. Wenn da Bauer a Neidiger wår, san sie hin. Natirli Aunführer wårn eh dëi, dëi wås daham ghåbt haum, die Kerschtn und sou, und irgendwie haum sie si bemerkbår gmåcht. Daunn is der aussikumman und håt gwiatet,***** na die påår Kerschtn, die ma essn kaunn. Dås wår a Belustigung, bei dem Geiz. Wenns ghaßn håt, Woazschöln****** is in Leutschåch droubn wou, is ma a hingaungan, a zwa Stundn. Bis in die Friah håt ma Musi gspült, der håt Moust und Brot und Ëipfl gebn und sou weiter. Und dëi haum die grëißte Hëitz ghåbt. In da Friah håt ma weitergårbeitat. Friahra wårn ouft bis zu 50 Leit. Gsungan haums, durt haums gsungan, a gaunze Partie, durt und durt, umadum håt ma gheart, dass sie singan, auba wou heart ma jetzt dås Singan? Friahra haum sie mehr Zeit ghåbt.

*Körben
**großes Problem
***hässliche männliche Strohpuppe
****hässliche weibliche Strohpuppe
*****gewütet
******Maiskolben schälen

Za binkošti so na sleme strehe vzdignili voz. Tega so najprej razstavili, na strehi pa so ga spet sestavili. Veliko časa so potrebovali za to, da so ga spravili gor, tega pa kmet seveda ni smel opaziti. S koši so potem gor spravili tudi gnoj in z njim napolnili voz. Seveda je imel kmet veliko „veselja“, ko je vse skupaj spet spravljal dol. Če je kak fant oboževal dekle, ji je postavil pred okno neke vrste mlaj.
Rabutanje češenj je bilo pravzaprav proti sedmi božji zapovedi, ampak saj je bil to le običaj. Šli so vedno le k skopuškim kmetom. Seveda so bili kolovodje taki, ki so doma tako imeli češnje. In tistim dekletom, ki niso imele nobenega prijatelja, so
nekam obesili “binkoštno deda”, famtom brez deklet pa “binkoštno babo”. Če smo kje zvedeli, da ličkajo koruzo, smo šli tja, pa čeprav smo hodili dve uri. Do jutra je igrala muzika, jedli smo kruh in jabolka, pili mošt. Imenitno smo se zabavali. Zjutraj pa smo šli spet delat. Tudi do petdeset ljudi je včasih prišlo. Peli smo, povsod so peli, od vsepovsod je bilo slišati pesem. Kje pa danes še slišimo petje. Prej smo imeli več časa.