Wir Bauern håbn uns mit den Knechtn guat verståndn. Es håt a gemeinsaumes Essn gebn, (Bauern und Knechte). Dås håts bei uns net gebn, dass sie extra wårn. Mittags wårn ålle beim gleichn Tisch und es håts a net gebn, wås es bei vüln gebn håt, dass ålle von aner Schüssl essn, dås håt mei Groußvåter net "glittn"*. Ein jeder håt sein Töller ghåbt, då håt er aussigfåsst und daunn håt er sei Fleisch kriagt, weil sunst, dås håb i ouft gsegn, die wås schnölla wårn, die håbn dås Fleisch åbighult.

*wollen

Mi kmetje smo se s hlapci dobro razumeli. Skupaj smo jedli, nismo se ločevali. Opoldan smo bili vsi pri isti mizi. Nismo pa jedli iz ene sklede tako kot rugje. Stari oče tega ni trpel. Vsak je imel svoj krožnik; najprej si je naložil stari oče, potem je dobil vsak svoj kos mesa, kajti drugače, to sem večkrat videl, so imeli prednost tisti, ki so bili hitrejši.