Mir wårn nëit groußzigig*. Mir håbn drei Zimmer ghåbt, zëihn Leit wårn im Haus, in an Tåflbett san viere gschlåfn. Unser Våter wår ouft auf Stör**. Er is von an groußn Bauern zum aundan gaungan, er håt die Schuah wieda gaunz gmåcht, und dafir håt er Sauleder kriagt. Unser Lieblingsessn wår Åpfltoummerl, dëis is Sterzmöhl in haßes Schmålz eini und zsaummanriahrn. In Oufn schiabn und båchn låssn, zum Schluss Ëipfl und Staubzucker driber. Mir san mit Hulzpantouffln grëinnt. Mir san immer um drei Stundn zspät in die Schul kumman. Mir san durchn Schnee mit die Hulzpantouffln gwåtet. Unser Pfårrer håt uns mit ana Wiednruatn gschnålzt***. Unser Lehrerin håt za eahm gsågt: "Aber Herr Hochwürdn, schaun Sie, welche Schuhe die Kinder anhabn." Er håt si daunn ba uns entschuldigt.

*konnten nicht großtun

**Arbeit des Handwerkers im Haus des Kunden

***mit einer Weidenrute schlage

Nismo veliko imeli. Tri sobe, v hiši pa je bilo devet ljudi. V eni postelji so štirje spali. Moj oče je hodil od velikega kmeta do velikega kmeta, popravljal čevlje, in zato je dobil svinjsko usnje. Naša najljubša jed je bila koruzni narastek z jabolki. Delali so ga iz koruznega zdroba, ki so ga vlili v vročo mast in ga zmešali. Potem so to zmes dali v peč, jo pekli in na koncu dodali jabolka in posipali s sladkorjem v
prahu. Hodili smo v lesenih coklah. Vedno smo prišli v šolo tri ure pozneje, kot bi morali. Po snegu smo vandrali v teh coklah. Župnik nas je tepel s šibo. Učiteljica mu je rekla: „Ampak gospod župnik, poglejte, v kakšne čevlje so otroci obuti.“ Potem se nam je opravičil.