« zurück           interviews

Okrog leta 1934/35, v tem času je moralo to biti, sta imela avto le gospod Melher in pekarna Schmid. Spodaj na vasi smo sedeli na stopnicah in eprestano gledali, če bo pripeljal kak avto. To je bilo nekaj zelo redkega, samo avtobus zvečer in zjutraj. Hodili smo gledat, kdo je vstopil in kdo izstopil. To je bila za nas senzacija. Firma Erdal je izdala take majhne zvezke in v njih so bile avtomobilske številke. Tako si lahko vedel, komu pripada avto, ki si ga videl. Ko je pripeljal kak avtomobil, smo hitro pogledali številko in po knjižici ugotovili, kdo je v njem. Navadno je to bil kak zastopnik, ki je prodajal kremo za čevlje ali persil. Biti zastopnik je takrat veliko pomenilo.

home card text video audio project interview union