Es san jüdische Flüchtlinge herkumman, und dëi san nåch Jugoslawien, dås wår åber vor 41 nouch. Ålso nåch 38 san jüdische Flüchtlinge herkumman, gut gekleidet, und dëi håmma hålt gsågt, wias zur Grëinz kumman. Åber ka Freindschåft håmma nëit ghåbt, åber irgendwie hülfsbereit håmma gsågt, då is die Grëinz, und då kummts driber. Durch die Medien håmma gwusst, dass die Judn unbeliebt san, dass sie sulln vaschwindn, sou ähnlich, dås is a in da Zeitung gwëisn. Åber mir håbns nëit behindert, sie wulln nåch Jugoslawien, ålsou sullns nåch Jugoslawien. Ållerdings wårn dëis eh die reichn Judn, dëi sou davon kumman san, die årmen Judn dëi san draun gwëisn, dëi håbn sie daschoussn. Dëi håbn ka Kapital ghåbt.

Sem so prihajali židovski begunci in ti so potem šli v Jugoslavijo. To je bilo že pred letom 1941. Po letu 1938 so sem prihajali židovksi begunci, lepo oblečeni. Povedali smo jim, kako pridejo do meje. Z njimi nismo bili ravno prijatelji, le ljubeznivo smo
jim pokazali pot do meje. Po medijih smo zvedeli, da so Židje nepriljubljeni, da morajo izginiti, tako nekako je pisalo v časopisu. Mi jih nismo ovirali na poti v Jugoslavijo, če so že tja želeli. To so bili bogati Židje, ti so se tako rešili, revni pa so nastradali, saj so jih ustrelili. Ti niso imeli nobenega kapitala.