Nur ein Beispiel, wia dåmåls die Åbstimmung wår: „Willst du den Anschluss an Deutschland? Ja oder Nein?“ „Ja“, is grouß gwëisn, „Nein“, gaunz klan. Daunn wullt i nëit obigëihn und håb dåcht, dås is jå eine Farce, dås is jå ka Åbstimmung. 55%-60% wärn fir „Nein“ gwëisn, wenn es gaunz korrekt zugaungen wär. Jetzt is die SA kumman: „Wås is? Obi, obi, obi.“ Und jetzt håbn sie untn gsågt, der
Birgermaster, da NS-Birgermaster: „Herr Fastl, Sie können ruhig in die Zelle hineingehen.“ Dånn håb i åber gsegn, bei mein Naumen in da Wöhlerlistn håt ma a Zeichn hingmåcht und aufn Zëittl a a Zeichn. Daunn håb i dëinkt, hülft a souwiesou nix, na i brauch nëit einigëihn. Zwoa Stimmen wårn von dem gaunzn Gebiet mit
„Nein.“ I man, dås is zum Wanan. Vaboutn wår praktisch ålles außer der Nazi- Partei, außer Musikverein und Feierwehr.

Sie wårn scho då, und troutzdem, i håb dås Wort „Heil Hitler“ nëit aussabråcht, afåch nëit aussabråcht. Aus innerer Überzeugung nëit. Es wår schou a hålbs Jåhr (nach dem Anschluss), då kummt auf amål auf dNåcht, Obruly håt er ghaßn, mit dem håmma hålt immer diskutiert. Er håt gwusst, i bin sou und da aundare sou, er hålt åls Nazi und i åls Våterländischer, Österreicher hålt, mit an Wort gsågt. Und daunn sågt er, um hålbazehne auf dNåcht: „Kumm aussi, i muass da wås sågn.“ Draußn håt er gsågt: „Du gib mir dås Ehrnwort“. „Jå wiasou?“ „Du gib mir dås Ehrnwort, sunst kaunn i di nix sågn.“ Håb i dås Ehrnwort gebn, daunn håt er gsågt: „Du, i kumm jetzt gråd von ana streng vertraulichen Sitzung von der NSDAP“, dås haßt von die Nazi hålt, „durt wurde beschlossn, dir nåch Dachau zu schickn, und i waß, du håst niemandem etwås getaun. I kennt nëit schlåfn“, håt er gsågt. Er is åber a ana von den Führern gwëisn, er wår Ortsparteiführer. „Und wenn du ein Wort davon jetzt sågst, gemma ålle zwa aussi nåch Dachau. Du Michl“, sågt er, „I bitt
di, schau, du tuast ma a mei Gwissn entlåstn. Du, du bist und bleibst a Schwårzer, tua uns bitte fia Nårrn håltn*, i kaunn dir sunst nicht mehr hölfn, denk an die Eltern, denk an die Geschwister. Wer waß, ob du nouch amål zruckkummst. Und ich kann dir bestätign, du wårst immer korrekt, håst niemanden varråtn, nichts, gar nichts, du wårst immer a guater ... . Wia ouft hättst du uns varråtn kennan? Mir wärn eingsperrt wordn, du hast es nicht getan.“ Der wår hålt a Mensch, hingegn aundare wiederum wårn Sadistn. Nåchher håb i hålt „Heil Hitler“ gsågt, gegn mein Wülln. Sou is dås friahra gwëisn.

*halte uns zum narren

Samo primer, kako se je takrat glasovalo: „Želite, da se priključimo k Nemčiji? Ja ali ne?“ „Ja“ je bil napisan z veliko, „Ne“ pa zelo malo. Sprva nisem želel na volišče. Rekel sem si, da je to prava farsa, to ni referendum. Petinpetdeset procentov ljudi bi bilo proti, če bi bilo vse pošteno. Potem je prišel nek SA-jevec. „Kaj je, gremo dol!“ Tam je potem rekel župan, nacistični župan: „Gospod Fastl, zdaj lahko mirno greste na volilno mesto.“ Videl sem, da so naredili pred mojim imenom na volilnem seznamu nek znak in enakega tudi na volilni listič. Le na dveh
glasovnicah na celotnem področju je bil obkrožen „NE“. To se je bilo za razjokati. Vse razen nacistične stranke je bilo prepovedano, tudi društva, samo glasbena društva in gasilci so bili dovoljeni.

Čeprav so bili že tu, besed Heil Hitler nisem spravil iz ust. Enostavno nisem spravil. Iz notranjega prepričanja. Pol leta po priključitvi je gor prišel sredi noči gospod Obruly, s katerim smo vedno diskutirali. Vedel je za moje prepričanje, on je bil naci, jaz pa Avstrijec, na kratko povedano. Takrat mi je ob pol enajstih ponoči rekel: „Daj mi častno besedo.“ „Zakaj pa?“ „Daj mi častno besedo, drugače ti ne morem ničesar povedati.“ Dal sem mu častno besedo in potem je dejal: „Pravkar prihajam z zelo tajnega sestanka NSDAP, kjer so sklenili, da te
bodo poslali v Dachau. Vem, da nisi nikomur ničesar naredil.“ On je bil eden od voditeljev, krajevni strankin vodja. „In če o tem izklepetaš samo eno besedo, greva oba v Dachau. Veš kaj, Michl,“ je rekel, „prosim, razbremeni tudi mojo vest. Ti si in ostaneš črn (politično); poskušaj se pretvarjati, drugače ti ne bom več mogel pomagati. Pomisli na starše, brate in sestre. Kdo ve, če se še kdaj vrneš iz taborišča. Lahko ti potrdim, da si bil vedno pošten, nikogar nisi izdal, vedno si bildober ... . Kolikokrat bi nas lahko izdal. Bili smo zaprti, ampak ne zaradi tebe.“ Bil je pač človek, medtem ko so bili drugi sadisti. Odslej sem proti svoji volji govoril Heil Hitler. Tako je torej to bilo.