
Es haßt immer: „Warum seids ihr gaungan, warum wårts ihr sou blöd?“ Die haben
ja keine Ahnung. Då san souvüle Henkersknechte und Verführte gwesn. Wehe,
wenn ma net gaungan wärn, daunn is ma hålt Sölbstmörder gwesn, dånn is ma
staundrechtlich erschoussn wordn, aus - fertig - Schluss. Nur ein Beispiel: A påår
Tåg vor Kriegsende, då håts ghaßn, „Hitler ist für Volk und Vaterland gefallen“,
dabei håt er si umbråcht, is eh klår. Und nåchher sågt der Dönitz, bis zum letzten
Tropfen Bluat muass ma kämpfn, bis zum Endsieg. Und då san åber schon in
Wien die Russn gwesn und in Feldbach, und schwafelt der uns immer nouch vor.
Und i håb die Gouschn net håltn kennan und håb gsågt: „Wenn wir wås für die
Angehörigen noch tun können, dås wäre eine sofortige Kapitulation, um unnötiges
Blutvergießen zu vermeiden.“ Und dås hätt mir båld dås Lebn kostet - in 24 Stundn
is dånn eh die Kapitulation gwesn.
Vedno se govori: „Zakaj ste šli, zakaj ste bili tako neumni?“ Saj nimajo pojma. Toliko je bilo rabljevih hlapcev in zapeljanih ljudi. Gorje ti, če si se uprl. Potem si bil pač samomorilec. So te kar ustrelili. Samo en primer: nekaj dni pred koncem vojne je bilo rečeno, Hitler je padel za narod in domovino. V resnici pa se je sam ubil. In potem je rekel Dönitz, da se moramo boriti do zadnje kaplje krvi, do končne zmage. Pri tem pa so Rusi bili že na Dunaju in prav tako v Feldbachu. Ta pa še kar naprej nekaj šveflja. Jaz pa nisem mogel držati “gobca”, pa sem rekel: „Če lahko še kaj storimo za svojce, kapitulirajmo takoj, da bi preprečili nadaljnje
prelivanje krvi.“ Ta izjava me je skoraj stala glave, čeprav smo potem kapitulirali v štiriindvajsetih urah.