« nazaj           interviews

Osem let sem hodila v Špilju v ljudsko šolo. Nisem bila posebno dobra učenka. Šolo sem tudi „špricala“. Jaz in moja prijateljica. Rekli sva si: „Danes nočeva v šolo.“ Spodaj pri Neubauerju je bila stranska pot, po njej sva šli navzdol in sedli ob potok. Iz torbe sva vzeli zvezke in knjige, in kot smo otroci pač bili, so nama zvezki in knjige padle v vodo. Morali sva se potruditi, da sva jih spet dobili ven. Nekoč sva
„špricali“ na pokopališču, obiskat sva šli grobove. Šuntnerjeva Micerl je materi rekla: „Gospa Strauss, Mimerl danes ni bila v šoli, jo je špricala.“ Ko sem prišla domov, je mati vprašala: „Ti, kako je bilo danes v šoli?“ No, jaz pravzaprav tam nisem bila, pa sem jih dobila. „Šnalcer“ (biti tepen s šibo) smo rekli. V šolo nisem ravno rada hodila, ampak danes lahko vsemu sledim.

home card text video audio project interview union