Då untn wår dås Wåsser, da Höll-Gråbn håt es früher ghaßn, und von durt untn håt mei Mutter ålle Tåg 5 Blechschaffl fir die Zöllnersfraun Wåsser trågn, dass mir dås Brot håbn essn kennan. Und im Winter wårs eisig, wår ka Vergnügn. Dås Wåsser håt ma aufm Koupf trågn. Schwere Zeitn håmma ghåbt. Mei Våter håt 32 Joch Grund ghåbt då untn, wenns nåch eahm gaungan wär, hätt ma drei Kreuzerl måchn miassn zum Unterschreibn. Mei Mutter håt die gaunzn Hëifte und dås Brot fir uns kafn miassn. Mei Våter, wenn er kumman is von untn aufi, dëi håbn sölba dås Brot båckn, då håt er sou a Zsaummschoppler-Brot* bråcht. Dås håmma ghåbt von mein Våter. Mei Våter håt draußn in Podigrac 3 Joch Weingårtn ghåbt. Wenn er wås kaft håt fir uns, wenn die Mutter gsågt håt, Schuah brauchn die Kinder oder wås, då håt er mir sou grouße Schuah kafn wulln, dåß sie scho gaunz aufbougn wårn wia die Schi. Sulche Zeitn håb i ghåbt. Erdbeerbrouckn bin i gaungan, då håb i für an Liter Erdbeern an Schülling ghåbt. An an Tåg håb i amål 9 Liter zsaummanbråcht. Dås wår in frihern Zeitn dåmåls, 9 Schülling, vül Geld. Ålles der Mutter gebn, damit mir Brot kriagt håbn. Und bei den Zöllnersfraun håmma immer gwårtet, dass sie gsågt håbn: "Mimmerl oder Agerl gehts einkafn." Håmma schou immer gwårtet, då håmma 15 Grouschn kriagt, då håmma a hålbs Kilo Brot ghåbt. Dås wår unser Essn. Die Mutter håt gschaut, dass ma rein san, åber dass mir wer waß wia gekleidet wårn, dås håts friahra nëit gebn. Mir wårn sauber, dås muass ma der Mutter nouch låssn, sie håt vül mitgmåcht, ouft håt sie gwant. I tua heit nou wanen, weil sie wirklich gschaut håt, åber für mein Våter bet i keinen "Vaterunser".

*aus Teigresten gebackenes Brot

Tu spodaj je bila globel, ki se je imenovala Peklenski jarek, in od tod je moja mati za žene carinikov vsak dan prinesla pet pločevinastih škafov vode, da smo dobili za kruh. Pozimi je bilo ledeno, zato ni bilo prijetno. Vodo smo nosili na glavah. Imeli smo težke čase. Moj oče je imel 32 oralov posestva tu spodaj. Če bi bilo po njegovem, bi otroci ostali nepismeni. Mati je morala za nas kupovati zvezke in kruh.
Če je oče prišel od spodaj, je prinesel kruh, ki so ga sami pekli iz ostankov testa. To je vse, kar smo imeli od očeta. Na Podigracu je imel tri orale vinograda. Če mu je mati rekla, naj nam kupi čevlje, mi je hotel kupiti tako velike, da bi bili spredaj
upognjeni kakor smuči. Takšne čase sem imela. Hodila sem nabirat jagode in za en liter sem dobila en šiling. Nekoč sem jih nabrala devet litrov. Devet šilingov je bilo takrat veliko denarja in vega sem dala materi, da smo imeli kruha. Tudi pri ženah
carinikov sva vedno čakali, da so nama rekle: „Mimerl, Agerl, pojdita kupovat.“ Komaj sva čakali, da sva dobili petnajst grošev, za kar sva dobili pol kilograma kruha. Ta je bil naša jed. Mati je skrbela, da smo bili čisti, ampak da bi bili ne vem kako oblečeni, tega prej ni bilo. Veliko je morala prestati, večkrat je jokala. Jaz še danes jočem, kajti ona je res skrbela za nas, ampak za očeta ne zmolim niti enega očenaša.