Am 9. August 43 håb i gheirat, drei Tåg håmma Houchzeit ghåbt. Mei Houchzeitskleid wår erbsngrün und a Kranzerl håb i aufghåbt, und mit die Gutschn* san mir gfoahrn, nix Auto. Der Beistaund wår mei Nåchbår, då san sie glegn die Leit åls ob sie gsouffn gwëisn warn, sie wårn eh gsouffn, Reschpekt gsågt. Aufgstaundn, wieder weiter gfeiert. Då wår mei Schwåger beim Köstenbauer åls Fleischer, der håt a Flåschn Schnåps bråcht, daunn håt er a gaunzes Kalberl bråcht und daunn håmma hålt gfeiert. Då san zwa Zöllnersfrauen gwëisn, dëi wårn hålt a bei da Hochzeit, und den Schnåps håmma dåcht, wer ma hålt spårn, waunn die Leit a bissl furt san, wer man hålt sölba trinkn. Kaum, dass da Schnåps ouffn wår, wårn die Zöllnersfrauen a scho wieda då, håbn scho wieda mitgsouffn. Jå mei Houchzeit wår schön, mei Houchzeit wår wirklich schön. Waunn die Ehe a sou schön gwëisn war, war i zfriedn gwëisn, åber sou. Gårbeit håt er, Geld håt er a hergebn, åber beim Trinkn håt er a nëit gspårt.

*Kutsche

Omožila sem se 9. junija 1943 in praznovanje je trajalo tri dni. Moja poročna obleka je bila grahasto zelena in na glavi sem imela venček. S kočijo smo se peljali, ne z avtom. Priča mi je bil sosed. Svatje so ležali, kot da bi bili pijani. Pa saj so bili res naliti. Vstali so in spet praznovali naprej. Moj svak je bil pri Kestenbauerju mesar. Prinesel je steklenico žganja pa eno celo tele, potem smo praznovali. Pri poroki sta bili tudi dve ženi carinikov. Mislili smo, da si bomo žganje prihranili za takrat, ko bodo nekateri že odšli. Komaj pa smo žganje odprli, sta se ženi carinikov zopet vrnili in spet z nami pili. Ja, moja poroka je bila res lepa. Poroka je bila resnično lepa. Če bi bil tudi zakon tako lep, bi bila zadovoljna, tako pa. Delal je, denar je tudi dajal, ampak pijače se ni branil.